Stanje nemških avtocest je v marsičem zaskrbljujoče, predvsem zaradi pet tisoč mostov, ki jih je nujno treba popraviti. Ti so bili večinoma izdelani v obdobju pred letom 1985, ko so snovalci pričakovali manjša in lažja vozila ter manjše prometne obremenitve.
Dotrajanost infrastrukture lahko v veliki meri pripišemo dejstvu, da je bilo v zadnjih letih porabljenih premalo sredstev za obnovo in vzdrževanje mostov. Nemška vlada se zaveda problema, vendar ni mogoče obnoviti vseh mostov hkrati. Zvezni minister za promet Volker Wissing je leta 2022 izjavil, da želijo prenoviti 400 mostov na leto, vendar je delo večgeneracijska naloga. Tako so na primer most Rahmede v Severnem Porenju-Vestfaliji zaprli konec leta 2021, po rušenju pa bi lahko gradnjo novega mostu končali najhitreje leta 2026. Razmere okoli mostu Rahmede jasno kažejo izzive: od njegovega zaprtja so majhno mesto Lüdenscheid in okoliške vasi pod velikim prometnim in okoljskim pritiskom, kar je povzročilo kilometre prometnih zastojev, hrupa in onesnaženosti. Vse to še poslabšata finančni primanjkljaj in naraščajoči stroški.
Nemška vlada mora od leta 2025 izvajati stroge varčevalne ukrepe, da bi izpolnila ustavno dolžniško zavoro. Inflacija in naraščajoči stroški dela dodatno zvišujejo stroške gradnje. Leta 2023 je bilo za obnovo avtocest in mostov namenjenih 4,6 milijarde evrov, od leta 2025 pa naj bi se ta znesek povečal na 5 milijard evrov letno. Vendar pa družba Autobahn GmbH v državni lasti pravi, da bo med letoma 2025 in 2028 potrebnih dodatnih 5,5 milijarde evrov, da bodo mostovi na ravni.