24. novembra bodo prebivalci države odločali o širitvi šestih avtocestnih odsekov. Stroške je zvezna vlada določila na 4,9 milijarde švicarskih frankov, a Astra pričakuje bistveno višje stroške. Njegove finančne posledice so odločilni dejavnik pri številnih vprašanjih glasovanja. Vendar pa je potrebna previdnost, ko zvezna vlada objavi ocene stroškov. To je bilo nedavno razkrito tudi pri napaki pri izračunu AHV. Številne ankete so uporabile nerealne številke, da bi končno odločile o vprašanju. Finance niso v ospredju novembrskega referenduma, čeprav tudi načrtovani znesek 4,9 milijarde ni zanemarljiv. Vlada sama dvomi, ali je to dovolj za izvedbo šestih projektov. Astra na svoji spletni strani podrobno opisuje načrte širitve avtoceste in tudi, da je njihov strošek 5,8 milijarde švicarskih frankov. To je 900.000 frankov več od tistega, kar zvezna vlada sporoča volivcem.
Po podatkih Astre je pet projektov dražjih, kot je navedla vlada, poroča "NZZ". Od kod torej podatki o stroških v volilnem gradivu? So še iz leta 2020, ko je nastal osnutek. Čeprav so bili pozneje posodobljeni višji stroški, je vlada na koncu uporabila prvotno objavljene številke v informativnem listu. Nasprotniki načrta širitve ostro kritizirajo vlado zaradi ravnanja s podatki. Selim Egloff, predstavnik VCS in tabora spolov, trdi, da vlada podatke olepšuje. Verjame, da bodo dejanski stroški projektov veliko višji, še posebej, če se dela začnejo okoli leta 2030. Po navedbah "K-Tippa", ki prav tako nasprotuje načrtu, pričakovani stroški presegajo 7 milijard frankov.
Kot pravijo v Astri, poleg predvidenih del v projektih širitve niso vključena druga nujna dela. Da ne bi bilo preveč ločenih gradenj, jih izvajamo takrat, ko se že izvaja večja gradnja. Čez čas, do trenutka, ko bi se lahko začela gradnja po odobritvi referenduma, bi bilo potrebno več denarja, pa čeprav zaradi inflacije. K temu pripomore dejstvo, da projekti javne infrastrukture pogosto presegajo prvotni proračun. "NZZ" opozarja na študijo, ki jo je Astra pripravila leta 2009 in je pokazala, da so izračuni pri gradnji predorov običajno preseženi za 20 odstotkov. Predor Riedberg je eden najpomembnejših primerov. Graditi so ga začeli leta 2004 in naj bi po prvotnih ocenah stal 54 milijonov švicarskih frankov, zdaj pa je ocenjen na 220 milijonov. Oba 500-metrska predora naj bi odprli leta 2025 ali 2026.